Označba poti ob Lago Maggiore

Hoja na urejenih srčnih poteh

Hoja je najbolj osnovna oblika rekreacije, ki povečuje zadovojstvo, povečuje socialno vključenost zlasti bolnikov, omogoča ohranjanje motiviranosti zafizično aktivnost in je najbolj varna oblika obremenitve, ki dolgoročno ohranjazdravje. Priporoča se hoja v skupini, lahko pa hodimo tudi sami. Po mestu,nakupovalnih središčih, po parku, po različnih poteh na vse do Brezij aliSantiaga a jo najbolj priporočamo po urejenih poteh kjer lahko kontroliramo aliprimerjamo svojo zmogljivost s priporočnimi standardi in navodili. Danes jezgrajenih več tematskih poti in med njimi so najbolj obiskane prav poti zasrčne bolnike.

Kdaj pa je pravi čas, da postanemo fizično aktivni? Odgovor je: vedno! Poiskusimonajti pravi čas za rekreacijo. Res to je zelo osebno opravilo a ima svoje zakonitostisaj zahteva samodisciplino, vstrajnost in čas. Ta je ponavadi problem in izgovor,vendar je fizična aktivnost tista, ki lahko največ naredi za naše zdravje. Že Hipokrat jedejal, da je hoja najboljše zdravilo.Nekateri priporočajo hojo zjutraj, drugi dve uri po obroku, tretji zvečer in tako naprej.Tudi s psom, prijatelji, z družino itd. Vendar je najboljši čas zelo individualnopogojen. Lahko gremo peš v službo, sprehodimo se raje po stopnicah kot, da sepeljemo z dvigalom, tudi kolo je primerno, prav tako pa hoja po parku ali po kakšnioznačeni poti.

Torej je vse odvisno od posameznika, saj je pomembno, da se rekreacija prilagodipotrebam in možnostim vsakega posameznika glede na njegove možnosti in ev.omejitve. Je pa potrebna določena elastičnost, kar pa se pozna pri odločitvi katereoblike rekreacije so nam bližje in lažje izvedljive.

Hoja je res oblika rekreacije, ki je lahko izvedljiva povsod in ob vsakem času, jerelativno poceni , dostopna vsakemu, ne zahteva posebne in drage opreme. Lahkopa se odločimo celo za hojo s palicami, za kolo ali plavanje. Vse je odvisno tudi odlokalnih možnosti. Mogoče nam bo bolj všeč če se pridružimo skupini, ki igra košarkoali namizni tenis, lako se vključimo v kakšen klub (koronarni ali fitness), vadimopilates, yogo ali plešemo..

Tako kot je veliko možnosti za fizično aktivnost je prav tako veliko razlogov za to, dasmo fizično tudi aktivni. Ko spoznamo te koristi bomo lažje vključili napr hojo v svojvsakdanji slog življenja. Lahko nam bo v pomoč kakšna nova tehnologija kot je nprmerjenje korakov s pedometrm ali še modernejša s programom v pametnemtelefonu, ki nas lahko redno spodbuja k aktivnosti.

Takšna redna aktivost je najboljši način, da ohranjamo zdravje in skrbimo za kvalitetoživljenja. Počutili se bomo boljše, izgledali lepše, in živeli dlje. Pa zakaj ne! Rednafizična aktivnost zmanjšuje tudi stres, napetost, depresijo, jezo in izboljšamedsebojne odnose. Tako drži staro pravilo, da se ne staramo zaradi aktivosti,ampak postajamo stari ker opuščamo gibanje. Delo povečuje moč mišic, karpovečuje možnost, da ostajamo tudi psihično aktivni. Tako kot jabolko na dan,odganja tudi redna aktivnost doktorja stran. Preveč sedenja povečuje število boleznisrca in možganske kapi. Tako je raziskava pokazala, da cc 4 ure sedenja predtelevizijo poveča rizik za srćno smrt kar za 80 %. Redna fizična aktivnost tudi le shojo zniža krvni tlak, zniža holesterol v krvi, izboljša prekrvavitev, vzdržuje normalnotelesno težo, krepi kosti, elastičnost sklepov in mišic, zmanjša se število obiskov prizdravniku, jemanje zdravil, kirurških posegov . Pri 70 letih si deset let biološko mlajši,si aktivnejši v družini in družbi, lažje opustiš različne razvade, voziš avto ali opravljašdruga dela. Torej živiš res kvalitetno življenje.

Pa zato ni potrebno neko veliko garanje na maratonih, z dvigovajem uteži itd.Slovensko, evropsko in ameriško združenje za kardiologijo priporoča redno zmernofizično aktivnost samo 30 minut na dan in to pet dni v tednu. Torej 150 minut zmerneaktivnosti vsak teden. Potrebno je le gibanje, ki pa naj bo občasno tudi malcehitrejše, saj če povečujemo intenziteto obremenitve bomo še malo dodali h kvalitetizdravja. Ni treba, da gremo na olimpijado, redno gibanje bo pripomoglo, da bomopsihično prisotni na veliko tekmovanjih saj bomo sami zmagovalci za zdravje!Z redno aktivnostjo pridobimo čas, kvaliteten čas življenja. Zato naj postane npr. hojanaša strast in rutina. Postanimo odvisniki zdravja in tako spoznajmo, da delamo pravzase in za svoje. Vendar če ne bo šlo vse po načrtu ne obupaj, nadaljuj in ponavljajs hojo. Tudi počasi prideš daleč.Vsak korak šteje. Ni potreben tek, raziskavaopravljena 2013 (AHA), potrjuje, da tek ne doprinese nič več kot pa redna hoja!A obuj obutev, ki te ne utesnjuje, nosi lahka oblačila, ki dihajo, sprosti se, dihajgloboko, na začeku hodi počasi, da se ogreješ, nato poiskusi s hitrejšo hojo. Po hojise sprosti, pretegni mišice, popij vodo itd. Boš pa to lažje opravljal na urejenih poteh,zlasti pa na poteh pripravljene za pohode srčnih bolnikov (glej: WWW.koronarni klubcelje, srčna trim pot in poglej kako se pripravi in označi tematska pot).Hoja je ritmična in dinamična aerobna aktivnost mišic, ki pri 70% obremenitvipredstavlja že začetek področja športnega treninga organizma kar omogočaintenzivno obremenjevanje brez odpovedi pri izrednih zahtevah.Poveča se tudi čvrstost sklepov tetiv, kosti in mentalna stabilnost. Predstavlja tudidoločeno socialno dimenzijo ker omogoča hitro adaptacijo na okolje, saj med hojoprihajajo vedno novi izzivi.

Vedno več je spoznanj, da redna hoja preprečuje bolezni srca in ožilja, ter je osnovavračanja v življenje po prebolelih boleznih. Je enostavno ponovljiva metoda vendar jepogosto prekratkotrajna in prenizke intenzitete, da bi z njo dosegali res kavlitetnerezultate. Zato je potrebna vstrajnost, ki je zlasti pomembna pri mladih, katerimomogoča doseganje življenjskih ciljev ter jih v danes sedečem delu dvigne v socialnoaktivno okolje. Večina ugodnih rezultatov se dosega že s 30 minutno aktivnostjo vsaj5 krat na teden, kjer pa se zahteva tudi določena itenzivnost. Zmanjša se riziknenadne smrti , koronarne bolezni, krvni tlak, sladkorne bolezni, metabolni sindrom,zmanjša se nevarnost pojava različnih rakov, lažje se kontrolira telesna teža,aerobna zmogljivost, depresija, zlomi…

Varna je za vse, odvisno je le od oblike trajanja in intenzitete. Paziti je potrebno tudina okolje, včasih pa je potrebno tudi upoštevati nasvete vaditeljev in zdravnika.

7 dejavnikov, ki jih izboljša hoja:

  1. zmanjša bolezni srca in ožilja
  2. izboljša se počutje, zmanjša se depresija
  3. krepijo se kosti, sklepi, tetive
  4. podaljša se življenje
  5. lajša se kontrola telesne teže
  6. poveča delovanje vitamina D
  7. zmanjšuje rakaste bolezni
Smrtnost se zmanjšuje z večanjem obremenitve
Smrtnost se zmanjšuje z večanjem obremenitve

Hoja omogoča izvajanje enostavnih koristnih programov za posameznike a tudiskupine. Pohodništvo pa je oblika hoje, ki je sprejemljiva za masovne rekreativneprograme, ki lahko spremenijo zdravstveno stanje celotne populacije.

Pohodništvo z vsemi svojimi vsebinami (planinarjenje, treking in nordijska hoja)postaja v zadnjih letih eden izmed pomembnejših ciljev, kar se pokaže v večjempovpraševanju s strani domačih in tujih turistov, prav tako pa tudi vse večjemzanimanju s strani turističnega gospodarstva.

Po letu 2004 sta sprejeta dva pomembna dokumenta, ki urejata problematiko napodročju pohodništva. Sprejet je zakon o planinskih poteh, o pohodništvu in vSloveniji opredeli sistematizacijo pohodniških poti. Opredelijo se vse poti razenplaninskih in se zaradi lažjega razumevanja poenoteno definirajo kot TEMATSKEPOHODNE POTI (TP).

Podana so priporočila za enotno označevanje tematskih pohodnih poti (tudi srčnepoti), skrbništvo in vzdrževanje. Formalizirajo se ukrepi oblikovanja, postavitve,označevanja in vzdrževanje teh TP.

Predstavljene so reprezentativne, skrbno načrtovane in dobro označene. Te naj bislužile kot vzgled za prihodnje načrtovanje. Opredelijo jih po namenu ali motivu: zahojo (športno-rekreativne poti, tematske turistične poti, naravoslovne učne poti, potipo zavarovanih območjih), glede na prostorski obseg in pomen v okolju(mednarodne, nacionalne, regionalne, lokalne poti).

Danes se enostavne poti lahko začnejo graditi brez gradbenega dovoljenja, kamorse uvrščajo tudi gozdne učne poti, se pa zahteva, da je pas zemljišča utrjen znaravnim materialom. Pohodništvo postaja produkt turistične ponudbe in je sestavnidel nacionalne mreže javnega in podjetniškega sektorja ter društev oziromacivilnega sektorja. Določi se program financiranja in vzdrževanja poti, povezovanje sponudniki v okviru bližjih, večjih turističnih destinacij, povezovanje posameznih poti intrženje različnih dopolnilnih aktivnosti v naravnem okolju (pohodništvo, kolesarstvo,konjeništvo …).

Tematske pohodne poti so poti javnega značaja . Uporabniki imajo pravico, datematske pohodne poti uporabljajo za hojo ali tek, skrbniki pa imajo pravico indolžnost, da tematske pohodne poti vzdržujejo in označujejo.

Lastnik oziroma lastnica zemljišča, preko katerega poteka tematska pohodna pot,mora uporabnikom dopustiti, da jo uporabljajo za hojo in tek.

Uporabnik je dolžan tematsko pohodno pot uporabljati tako, da se zaradi njegovehoje ali teka po njej ter na in ob zemljišču, preko katerega pot poteka, in na drugihnepremičninah ter na favni in flori ob njej ne dela škode ter ogroža drugihuporabnikov.

Načrtovalcem novih tematskih pohodnih poti se priporoča, da pri načrtovanjutematske pohodne poti in trasiranju, kolikor je le mogoče, novo pot speljejo po javnihpoteh. S tem se bodo izognili morebitnim težavam, ki jih občasno prinaša prehodpohodnih poti čez zasebna zemljišča. Seveda je treba ob tem upoštevati pravila inzakonske določbe, ki veljajo za področje javnih cest in drugih komunikacij, primernihza pešce.

Uporabnik je dolžan tematsko pohodno pot uporabljati tako, da se zaradi njegovehoje ali teka po njej ter na in ob zemljišču, preko katerega pot poteka, in na drugihnepremičninah ter na favni in flori ob njej ne dela škode ter ogroža drugihuporabnikov.Označevanje tematskih pohodnih poti z markacijami, postavljanjem usmerjevalnihtabel se mora izvajati v skladu s predpisi.Uporabniki uporabljajo tematske pohodne poti na lastno odgovornost, ravnati morajosamoodgovorno in odgovorno tudi do drugih tako, da ne ogrožajo ali poškodujejosebe ali drugega.

V vodnikih ter na turističnih informacijskih tablah in zemljevidih, kjer so označenetematske pohodne poti, mora biti zapisano opozorilo, da uporabniki uporabljajotematske pohodne poti na lastno odgovornost. Opozorilo mora biti zapisano vslovenskem jeziku ter v najmanj treh drugih uradnih jezikih Evropske unije

Slovenija ima številne organizacije in društva, ki se direktno ali indirektno ukvarjajo spohodništvom.

Planinska zveza, Slovenska turistična organizacija, Zavod za gozdove, Zvezakoronarnih klubov, Drušvo za srce,… Turistična zveza Slovenije , regionalne inlokalne razvojne agencije, zavodi, organizacije z zasebnim interesom…

Gozdne učne poti obstajajo v Sloveniji od leta 1974. (Prvi poti sta bili Gozdna učnapot po šmarnogorski Grmadi in Gozdna učna pot Bistra)

Prva tematska Srčna trim pot pa je zgrajena v Sloveniji v celjskem mestnem gozduleta 1986.(univ. dipl.ing.gradb. Smodila Jože in kardiolog Janez Tasič).

Med kriteriji za doseganje dobre tematske pohodne poti je potrebno izpostavitioznačenost poti. Signalizacija je osnovni element pohodne poti. V Sloveniji soplaninske poti, ki so v domeni Planinske zveze Slovenije in njenih društev, označenez osnovno Knafelčevo markacijo, rdečimi usmerjevalnimi tablami, rdečimi puščicamiin napisi na deblih oz. skalah.

Knafelčeva markacija
Knafelčeva markacija

Podrobneje to označevanje ureja Pravilnik o označevanju in opremljanju planinskihpoti (Ur. l. RS, št. 16/08), izdan na podlagi petega odstavka 6. člena Zakona oplaninskih poteh, na osnovi katerega se pripravi tudi Pravilnik o označevanjutematskih pohodnih poti

Tematske pohodne poti:

Srčna pot in gozdne poti v mestnem parku in mestnem gozdu Celje
Srčna pot in gozdne poti v mestnem parku in mestnem gozdu Celje
Rekerativne oblike na srčni poti v Celju
Rekerativne oblike na srčni poti v Celju

Pot za srce VANGANEL – MAREZIGE Pot se nahaja v Slovenski Istri in poteka skoziidilično mediteransko pokrajino oljk in vinske trte refošk. Je ustrezno označena zmodro-rdečimi srci, informacijskimi panoji ter smernimi tablami. Pot ima spletno stranin zloženko. Ob poti je ustrezna gostinska in turistična ponudba. Pot vzdržujejoPodružnica Društva za srce za Slovensko Istro, Turistično društvo Vanganel inTuristično društvo Marezige.

V Sloveniji in številnih drugih evropskih državah je vse bolj razširjena nordijska hoja

Nordijska hoja v Prekmurju
Nordijska hoja v Prekmurju
Sistem pohodnih poti v Sloveniji
Sistem pohodnih poti v Sloveniji

Pohodne poti po Evropi

EU spodbuja razvoj in izgradnjo tematskih interregijskih in meddržavnih poti. Med tespadajo tudi srčne poti kot je ta med Lago Maggiore v Italiji in Trentinom v Švici.Povezujejo in se navezujejo tudi na druge tradicionalne pohodne poti, ki povezujejoveč držav(Jacobova pot poznana kot Camino, Rimska, Sv. Martina, Baltska….).Takosem se v prvomajskih praznikih malce sprehodil po srči poti CUORE, ki povezuje dvedeželi na obeh straneh meje med Italijo in Švico, ter povezuje pomembne kulturne,zgodovinske in krajinske točke.

Tako lahko tudi pri nas kandidiramo za evropska sredstva, vendar zahteva topripravo kar zahtevnega projekta. Tako je možno povezati Radence zRadkesburgom in se navezati na pot iz Sombathelija, ki vodi v Francijo (pot sv.Martina), ali pa Piran preko Strunjana v Izolo in po primorski srčni poti do Trsta inUdin, ter jo povezati s Caminom. Ali srčno pot iz Novega mesta, preko Šmarješkihtoplic do Krškega, Bizeljskega vse do Hrvaške meje in do Krapiskih toplic. Tudi ta potima povezavo z že poznano evropsko potjo (Baltik/Jadran). Povsod imamo kajpokazati in tudi povezati naše zdraviliške centre.

Znak za označbo srčnih pohodnih poti EUR.
Znak za označbo srčnih pohodnih poti EUR.
Označba poti ob Lago Maggiore
Označba poti ob Lago Maggiore

(J.Tasič).Zgoraj se dobro vidi znak EU medregijske poti in zastave držav, ki jih pot povezuje.Evidenca tematskih pohodnih poti bo v bodoče služila v statistične namene, zapotrebe planiranja vzdrževanja in seveda za potrebe pridobivanja potrebnih sredstevza vzdrževanje.

Če želimo pripraviti in zgraditi novo tematsko pot kamor spadajo tudi srčne pohodnepoti moramo

  1. Pripraviti načrt poti in dobiti soglasja vseh lastnikov zemljišč, po katerih poteka pot.
  2. Pri trasiranju upoštevati osnovne zahteve, kot so čim bolj naraven potek, mimozanimivih točk, urejena počivališča, enotna označitev, jasno označen začetek inkonec poti. Začetek ali konec poti naj bo v bližini TIC-a ali specializiranega objekta zapohodništvo ali gostinskega obrata ali primernega interpretacijskega centra.
  3. Določiti vsaj najkrajšo dolžino poti: – sprehajalne poti ter trim in fitnes poti, poti zanordijsko hojo – do 1 ure; – ostale poti – najmanj 1 ura.
  4. Traso poti, če je le možno, speljati zunaj asfaltnih cest – največ je lahko 15 %asfalta.
  5. Ob poti zagotoviti čim več točk, kjer pohodnik lahko spozna naravne in kulturnezanimivosti. Ob poti je treba zagotoviti ustrezna počivališča in možnost okrepčila –najmanj eno na 45 minut.
  6. Pot naj bo speljana mimo nastanitev, specializiranih za pohodništvo, oz. planinskihkoč.
  7. Pot označiti po enotno veljavnem sistemu in tako, da bo pot lahko uporabljal tuditurist oz. pohodnik, ki ni vešč gibanja po neznanem terenu – informacijska tabla opoti na začetku, usmerjevalne table in oznake na sami poti. Če gre za pot, ki potekapo planinski poti, se uporabljajo na poti oznake za planinske poti.
  8. Za vodenje poti mora biti na voljo licenciran vodnik (turistični vodnik zasprehajalne poti, vodnik za nordijsko hojo za poti za nordijsko hojo, komercialniplaninski ali gorski vodnik ali drug vodnik z licenco)
  9. Pot ima določenega skrbnika, ki pot in oznake redno in skrbno vzdržuje.
  10. Zagotovljen vir finančnih sredstev za vzdrževanje.

Pri načrtovanju in vzpostavitvi poti je treba na podlagi znanih potreb pohodnikovzasledovati več ciljev: pot mora biti varna, atraktivna, mora zadovoljiti potrebeposameznih ciljnih skupin pohodnikov in biti označena ter vzdrževana.

Dobro je če predvidimo tudi bodoče potencialne obiskovalce ( družine in šolskeskupine, invalidi..).

Označevanje pohodnih poti

Poglavitni namen označevanja poti je varno pripeljati popotnika do cilja.Najpomembneje pri označevanju poti je predvsem dobra označitev začetka poti inkrižišč ter odcepov poti.

ZAKLJUČEK

Fizično aktivni smo lahko na več načinov a je hoja najbolj enostavna a tudi najboljvarna in poceni za obremenjevanje. Tako enostavna a tako koristna metoda!Priporočamo pa hojo po označenih poteh kjer lahko primerjamo svojo zmogjivost spriporočili stroke in programi doživljenjske rehabilitacije!

Že hoja 150 minut na teden zmanjšuje nevarnost za pojav številnih bolezni, znižujekrvni tlak, sladkor v krvi, holesterol, poveča pa energijo in izboljša počutje, mentalnesposobnosti, kontrolira telesno težo in kostno maso, povečuje odpornost…

Hoja izboljša kvaliteto življenja pri mladih in starejših, zdravih in pri bolnikih. Tako jepredpisovanje fizične obremenitve z hojo ena od osnovnih metod preprečevanjabolezni v medicini.

Bodi aktiven, zdrav in srečen!

Po literaturi, ki je pri avtorju pripravil

Prim. Janez Tasič